A čomu ja, mamko moja, sama ľiham



A čomu ja, mamko moja, sama ľiham 
a ket pridze cemna nocka, ta še zrivam ? 

šezrivaj še, moja dzifko, ņezrivaj še, 
dal ci Pambuch pravu ručku, prežehnaj še !

Oj, dosc ja še už, mamko moja, nažehnala, 
teraz bi ja šuhajíčka ľubovala. 

Šuhajíčka, co ma ľička jag z ruži kvet, 
potom bi me cešil život i cali švet.